Mateja Tamara Fajs je leta 1992 diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po končanem pripravništvu in opravljenem pravniškem državnem izpitu se je leta 1994 zaposlila v državni upravi, kjer je na različnih delovnih mestih v državnih organih in vladnih službah delovala na področju organizacije upravnih procesov, ukvarjala pa se je tudi s pravnosistemskimi vprašanji prostorske, gradbene in stanovanjske zakonodaje ter s problematiko nepremičninskih evidenc. Zaposlena je v Službi Vlade Republike Slovenje za zakonodajo, kjer se trenutno ukvarja s preverjanjem ustavnosti, pravnosistemske skladnosti in nomotehnične pravilnosti predlogov predpisov s področja pravosodja. V okviru dodatnih delovnih nalog je sodelovala pri pripravi zakonodajnega gradiva za ZVEtL in ZVEtL-1, pri vzpostavitvi Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije, v zadnjem času pa v okviru digitalne preobrazbe državne uprave sodeluje pri vzpostavitvi Registra pravnih aktov lokalnih skupnosti in v postopkih načrtovanja, pripravljanja, usklajevanja, spremljanja, objavljanja in evalviranja predpisov, ki vsebujejo geopodatke.
3. SEKCIJA
Aktualna vprašanja ZVEtL-1
vodja sekcije
• Naknadno vrednotenje učinkov ZVEtL-1, primer odkupne pravice
ZVEtL-1 uzakonja odkupno pravico kot institut ultima ratio za primere, ko bi dosledna uporaba materialnih in procesnih pravil v postopkih ugotavljanja pripadajočega zemljišča k stavbam, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003, vodila v težko vzdržne položaje, ki bi onemogočali redno rabo stavb za naprej, ker bi se v postopku izkazalo, da je lastnik stavbe lastninsko pravico na delu pripadajočega zemljišča bodisi (pravno učinkovito) izgubil bodisi je niti ni nikoli (pravno učinkovito) pridobil. Opustitev vsakršnega varstva lastnika stavbe, da pridobi oziroma obdrži ustrezne pravice na zemljišču, ki ga nujno potrebuje oziroma je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe, je nepravična, na splošno pa v nasprotju z javnim interesom, saj bi v določenem večjem številu primerov lahko onemogočalo normalno rabo obstoječih stavb. Ker je tovrstne zaplete vsekakor treba rešiti, je zakonodajalec upravičeno pričakoval, da bodo materialna in procesna pravila o odkupni pravici prepoznana kot koristna in bodo v sodni praksi uspešno uporabljena. V okviru ugotovitev na podlagi ex post evalvacije ZVEtL-1 tako preseneča, da ta institut v šestih letih od uveljavitve ZVEtL-1 (še) ni bil uporabljen.